Ujetniki patentnih pravic
Gibalo računalništva so bile tehnične inovacije. Vsaka zamisel se je morala potrditi na trgu, toda tistim, ki so verjeli vase, je trg bogato poplačal. Danes pa več kot inženirji veljajo pravniki. Nekaterim podjetjem trgovanje s patentnimi pravicami prinese več prihodka kot prodaja izdelkov ali storitev. To že ogroža nadaljnji razvoj in inovativnost. Vladimir Djurdjič, 29.11.2011
Patentne pravice so v dejavnostih, kjer je rezultat dela neki izdelek, ključnega pomena. Podjetje, ki je razvilo nov izdelek, inovacijo, izboljšavo, na ta način zaščiti svoj vložek v razvoj pred tem, da bi jih drugih preprosto prekopirali. Pridobitev patenta navadno pomeni, da morajo drugi izdelovalci, če želijo uporabljati patentirano tehnologijo, nosilcu patenta plačati nadomestilo. Patente potrjujejo patentni uradi v posameznih državah, pri čemer le nekatere skupine držav priznavajo patente, podeljene v drugih državah. Patentni uradi pa tudi nimajo enakih meril za podelitev patentov, poleg tega se ponekod na drugje podeljene patente povsem požvižgajo.
Do tod je vse lepo in prav, toda na področju računalništva se je instrument patenta izrodil do te mere, da je postal orodje predvsem najmočnejših za prevlado na trgu. Pri patentih poteka pravcata hladna svetovna vojna – ustvarjajo se bloki, potekajo napadi, obrambe in protinapadi. Mali izdelovalci pri tem vse manj štejejo in so pogosto postranska škoda pri spopadu velikih. Edini, ki so navdušeni nad dogajanjem, so najbrž pravniki, ki jim dela ne zmanjka.
Poglejmo, denimo, dogajanje pri mobilni telefoniji, ki je najočitnejši primer vojne na področju patentov. Tožbe so tu nekaj običajnega že vrsto let. Spomnimo se na primer medsebojnega obkladanja med Applom in Nokio. Vojna je eskalirala in zdi se, da so se vsi sprli med sabo in drug drugega tožijo. Toda obstaja nekaj vzorcev. Patenti namreč niso zgolj lep vir zaslužka, temveč tudi sredstvo za zatiranje konkurence ...
Na področju patentov se združujejo podjetja, za katera bi težko dejali, da so prijateljska. Kako drugače dojeti sodelovanje med družbami Apple, EMC, RIM (BlackBerry) in Microsoft, ki so za 4,5 milijarde dolarjev kupile patente od družbe Nortel? Le malo za tem je izbruhnila križarska vojna Microsofta, ki je začel enega za drugim tožiti (ali pa jim vsaj groziti) izdelovalce konkurenčnih telefonov z operacijskim sistemom Android. A pozor, niso se spravili na Google, to bi jih najbrž preveč stalo. Napadli so izdelovalce, ki Android pripeljejo h končnemu kupcu. Od Samsunga, denimo, terjajo plačilo patentnega nadomestila v višini 15 dolarjev za vsak prodani telefon.
Google je seveda odgovoril. Najprej so za neznano vsoto od IBM kupili nekaj tisoč patentnih pravic, nato pa za 12 milijard dolarjev še Motorolo oziroma njen mobilni oddelek. Mnogi menijo, da ne zaradi samih izdelkov, pač pa predvsem zaradi patentov v lasti Motorole. Tako pomembni so namreč patenti.
V računalništvu se je instrument patenta danes izrodil do te mere, da je postal orodje predvsem najmočnejših za prevlado na trgu.
Ozrimo se še k Applu, ki skoraj vsakodnevno vloži patentni zahtevek za to ali ono tehnologijo. Pogosto gre za resnične inovacije, vendar so začeli patentirati že stvari, ki jih je mogoče dokaj natančno opisati, vendar težko izdelati, ker morda še ni ustrezne tehnologije. Tekmujejo torej s prihodnostjo. To pa je že sporno. Po mojem mnenju bi morali imeti vsaj delujoči prototip, da bi jim patentni urad lahko podelil pravico.
Prenizko postavljen kriterij posameznih patentnih uradov lahko v prihodnje postane velika težava. V ZDA se zdi, da je mogoče dobiti patent za vse, za naprej in celo za nazaj. Da so v ZDA precej nekritični, kaže podatek, da marsikateri v ZDA pridobljeni patent v Evropski uniji zavrnejo, na primer Amazonov poskus, da bi patentirali nakupe na spletu z enim klikom (One-click-buy).
Patenti so postali sredstvo, s katerim lahko postanejo večji še večji, mali ponudniki pa imajo vedno manj možnosti, da bi razvijali v miru in brez groženj. Velika podjetja, kot so Microsoft, Apple, Google in IBM, letno prijavijo na tisoče patentov. V bistvu imajo cele oddelke, ki ne počnejo nič drugega kot to, da skrbijo za »preventivno« patentiranje vsega, česar se spomnijo. Če kakšna ideja zraste na malem zelniku, pa tako podjetje hitro kupijo za drobiž in s tem poskrbijo, da bo inovacija, če bo sploh nastal končni izdelek, njihova last.
Patentna agresivnost velikih pa ni grožnja samo za male ponudnike, temveč tudi za alternativne izdelke, denimo, temelječe na odprti kodi. Če odprtokodni izdelek krši patent velikega izdelovalca, je le vprašanje časa, kdaj bo ta ukrepal. Za zdaj se to še ne dogaja pogosto, vendar ni nobenega jamstva, da se v prihodnje ne bo.
Zaradi vsega zapisanega menim, da se je koncept patentov izrodil in koristi le nekaterim. Najbrž bi bilo treba na globalni ravni razmisliti, kako sistem prilagoditi današnjim časom. Morda zaostriti pogoje pridobivanja. Doseči dogovor o medsebojnem priznavanju. V vsakem primeru pa patenti ne bi smeli ovirati nadaljnjega razvoja in možnosti tistih, ki šele začenjajo.
Komentarji
Bodite prvi in dodajte svoj komentar.
Komentiraj prispevek
Za komentiranje morate biti prijavljeni
Komentarji