Napraviti križ čez krizo
Utegne biti, da je tale kriza postala priljubljena preproga, pod katero pometemo marsikaj, kar so resnici na ljubo zakrivili povsem drugi dejavniki. Kakor koli že, odkar je prišla med nas, je med številnimi slabimi imela tudi kakšen pozitiven učinek. Med njimi tudi tega, da so bila podjetja primorana poiskati notranje rezerve in optimizirati svoje poslovanje. Dare Hriberšek, 29.6.2012
Tu lahko ob odpuščanjih, dokapitalizacijah in podobnih ukrepih, svojo moč pokaže IT. Videokonferenčni sistemi, ki si jih tokrat ogledujemo Pod lupo, bi utegnili predstavljati občuten prihranek za nekatera podjetja. Zlasti tista, ki morajo vzdrževati oddaljene stike in katerih uslužbenci opravijo veliko poti. Pravzaprav je zanimivo, kako se je sodoben način sporazumevanja zelo hitro prijel v domačih okoljih, v poslovnih pa je stisk roke in pogled v oči še vedno vreden več kot prihranki v evrih in času.
Brez dvoma podjetja pogosto varčujejo tam, kjer za to ni nobene potrebe. Temo številke smo posvetili povrnitvi stanja po katastrofi. Že hitra, neformalna anketa na kakšnem IT-srečanju vam bo s pogledi v tla povedala, da za t. i. disaster recovery praviloma v polni meri poskrbijo le večja podjetja. Mi smo na to temo izpeljali tokratno raziskavo, ki pa je stanje v slovenskih podjetjih nasploh le odslikala nekoliko bolj optimistično.
Že hitra, neformalna anketa na kakšnem IT-srečanju vam bo s pogledi v tla povedala, da za t. i. disaster recovery praviloma v polni meri poskrbijo le tista podjetja, ki jim to zaradi narave dela nalagajo predpisi.
Varčuje tudi država in ni nas malo, ki menimo, da je za to napočil skrajni čas. Toda samo varčevanje ne bo dovolj. Treba bo združiti moči, znanje in izkušnje ter se naučiti naše izdelke in storitve odločneje prodajati onkraj meja. Tu nastopi svojo vlogo gospodarska diplomacija, ki je pri nas že dve desetletji predmet obsežnih teoretičnih razprav in političnih kupčkanj, namesto da bi v tem času že vsaj poskusili zgrabiti bika za roge. Da je to mogoče, je dokazalo že kar nekaj naših podjetij. Poiskali smo nekaj primerov, seveda z našega področja, ki jim je uspelo internacionalizirati svoje poslovanje in so se preizkusili na mednarodnem trgu programske opreme.
Intervju smo tokrat namenili t. i. mehkim veščinam, ki bi jih morali obvladati menedžerji. A smo tudi tu že po nekaj vprašanjih naleteli na – krizo. Krizo vrednot, spoštovanja do sočloveka in pomanjkanje prave korporativne organizacijske kulture. Dr. Aleksander Zaletel je namreč opozoril na nekatera nesorazmerja, ki zaradi peščice slabih zgledov že močno načenjajo kredibilnost našega menedžmenta.
Ko boste listali, boste opazili, da smo tokrat precej varnostno obarvani. Da, letošnje leto naj bi bilo v znamenju napadov. Prikritih, usmerjenih in razdiralnih, zato bo treba tudi na tem področju preveriti politike in se znova posvetiti protivirusnim rešitvam in delovanju požarne pregrade. Toliko bolj, ker vam zaposleni skozi zadnja vrata v podjetje prinašajo vedno nove naprave, ki jim pomagajo pri delu. A da ne bo pomote, ne kaže jih kaznovati; kot boste prebrali, gre za trend, ki se mu kaže prilagoditi.
Še to: tokratna številka revije MonitorPro je prva, pod katero sem se kot odgovorni urednik podpisal Dare Hriberšek. Robertu Sraki, ki je revijo uredniško vodil doslej, bi se ob tej priložnosti želel zahvaliti za odlično opravljeno delo. Tisti, ki zadevo poznate pobliže, veste, da revije brez njegovega osebnega angažmaja sploh ne bi bilo. Žal mu z rednim delom omejeni čas ne dopušča več tolikšne vloge, kot jo je imel doslej, bo pa svoje znanje in izkušnje v reviji MonitorPro tudi poslej prispeval kot strokovni urednik.
Komentarji
Bodite prvi in dodajte svoj komentar.
Komentiraj prispevek
Za komentiranje morate biti prijavljeni
Komentarji