Člankov: 4
Kako odprta je »odprta koda«
Za odprto kodo oziroma prosto programje štejemo različna licencirana računalniška avtorska dela, za katera je značilno, da je koda v prosti uporabi, torej na voljo, pod enakimi pogoji, vsakomur. Vendar to ne pomeni zmeraj, da je odprta koda tudi brezplačna, pa tudi pravna plat »odprtosti« je precej zapletena. (Objavljeno v reviji MonitorPro zima 2010) dr. Boštjan Berčič, 7.2.2011
Pri poimenovanju »odprta koda« navadno pomislimo na katerega od brezplačnih programov, ki jih razvija skupnost programerjev in jih lahko po mili volji uporabljamo in spreminjamo. Pa je res tako preprosto? Kaj vse se skriva pod tem pojmom? Za odprto kodo oziroma prosto programje je značilno, da je licencirana koda v prosti uporabi – to pomeni, da jo lahko uporabljamo kot program, ki nastane iz... več o tem ›
Avtorska zaščita računalniških programov
Računalniški programi so varovani z avtorskimi pravicami tako kot, denimo, literarna dela. Kot ni avtorsko zaščiteno vsako besedilo, ker sleherno ni literatura, tako tudi vsak računalniški program ni avtorsko delo. Kdaj je torej program avtorsko zaščiten in na katere druga načine ga še lahko zaščitimo? dr. Boštjan Berčič, 15.12.2010
Računalniški programi so varovani z avtorskimi pravicami, vendar pa vsak program še ni avtorsko delo. Le-ti morajo izpolnjevati nekaj kriterijev, da jih lahko štejemo za avtorske stvaritve, med katerimi so najpomembnejši kriterij individualnosti, intelektualne stvaritve ter izraženosti v fizičnem svetu. Ključno pri tem pa je, da je avtorskopravno varovan zgolj dobesedni zapis kode, ne pa ideja (algoritem,... več o tem ›
Trije zakoni, ki jih mora poznati vsak informatik
Varovanje podatkov, informacij, dokumentov in znanja postaja v vsakdanji praksi podjetij in drugih organizacij vse pomembnejše. Zakonodaja RS ureja to v številnih sodobnih zakonih, ki posnemajo prakso in vzorčne informacijske zakone iz EU. Oglejmo si nekatera najpomembnejša področja, ki so pravno urejena in s katerimi bi moral biti seznanjen vsak informatik. dr. Boštjan Berčič, 25.5.2010
Novi Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki je začel veljati s 1. januarjem 2005, je prinesel vrsto novosti na področju varstva osebnih podatkov. Izvajanje zakona je dobilo nov zagon 1. 1. 2006, ko je bil z Zakonom o informacijskem pooblaščencu ustanovljen nov državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, Informacijski pooblaščenec, ki sedaj zaposluje že preko 30 sodelavcev... več o tem ›
12 zmot o elektronskem arhiviranju
Procesi elektronskega arhiviranja so zaživeli pred kratkim po sprejetju zakonodaje o elektronskem arhiviranju in po začetku vodenja postopkov akreditacije ponudnikov storitev in opreme in potrjevanja notranjih pravil s strani Arhiva RS. A ker je področje novo, je zmot še veliko. Oglejmo si 12 najpomembnejših stvari, ki jih je treba vedeti o arhiviranju po ZVDAGA, oz. prav toliko najpogostejših zmot, ki se jim je dobro izogniti ali jih poznati že pred začetkom elektronskega arhiviranja. dr. Boštjan Berčič , 30.9.2008
Ne drži. Podjetja, ki imajo papirne arhive, lahko te v taki obliki ohranijo tudi v prihodnosti. ZVDAGA v elektronsko arhiviranje nikogar ne sili, postavlja pa zahteve, ki jim bo moralo zadostiti arhiviranje v elektronski obliki, če bo šlo za dokumente, pri katerih bo potrebna pravna veljava. Zakon ne predpisuje kazni za prekrške s področja elektronskega arhiviranja, prav tako pa Arhiv RS ne bo imel inšpekcijskih... več o tem ›
Komentarji