Kako so popravki uničili družabnost

Včasih smo imeli s sošolci s fakultete lepo navado, da smo se enkrat na mesec, kdor je pač lahko, dobili na kosilu. Lokal je bil stalen, čas pa tudi: drugi torek v mesecu. Stvar je kar dobro delovala, dokler se nismo pri opominjanju na naš dogodek začeli zanašati na neke vrste »avtomatsko tajnico«. In popolnoma zapletli zadevo. Stanka Šalamun , 29.11.2011

Organiziranje rednih srečanj večjega števila ljudi na istem mestu ob istem času, sredi službenega časa, pa četudi le s ciljem, da se odlično nahranijo in izmenjajo čveke, je kar stresno opravilo. Po več različnih metodah opominjanja, ki niso bile kaj prida učinkovite, smo se, v duhu simbolike našega poklica, odločili, da srečanja prestavimo na drugo sredo v mesecu, dan po tem, ko nam v torek popoldan Microsoft vsem enako pošteno dostavi popravke svoje programske opreme in nas na to (in seveda na naše kosilo) prijazno opomni z evidentno ikono v statusni vrstici. Ob preteklih izkušnjah in znanih varnostnih luknjah v programski opremi ni bilo skrbi, da kakšen mesec popravkov z Microsoftovega naslova ne bi bilo, prav tako je bilo takrat moderno in še vedno varnostno vzdržno, da se ljudi ne gnjavi kar tako z dodatnimi instalacijami programskih krpic. Tako je bil naš inovativni način opominjanja za takratne razmere kar razumen.

To so bili lepi časi, ki pa so že davno mimo. Danes poznamo predvsem bistveno več ranljivosti, ki bi jih bilo treba popravljati, posledično pa tudi popravkov, čeprav je teh, ironično, še vedno premalo in so velikokrat prepozni. Če v teh časih ne nalagamo množice varnostnih popravkov redno, nas lahko ob dobro umerjenem vdoru kar hitro obtožijo malomarnosti. Tako se moj dan velikokrat začne z nameščanjem: Adobe pošlje kaj bolj (ali manj) varnega za Flash ali Reader, Google Chrome se nadgrajuje kar sam, Microsoft mora pogosto popraviti kaj nujnega, Mozilla pa objavlja nove različice kot po tekočem traku. Če ste jabolčni navdušenec, pogosto klikate po nadgradnjah za iTunes ali iPhone, če ne, pa imate verjetno drug pametni telefon, ki ga je treba podobno ujčkati. Na kakšen s popravki bogat dan se mi administratorji velikih računalniških sistemov zasmilijo v dno duše, saj vem, da je prav vsak popravek, ki ga bodo nameščali na pomembne strežnike, lahko zelo kritičen in da je njihov dan za druge pomembne naloge verjetno izgubljen.

Samodejnost nalaganja popravkov je sicer marsikaj olajšala, veliko pa tudi zapletla. Izgubili smo nadzor nad tem, kaj se steka na naše računalnike, kar je izjemno slabo. Dovolili smo, da nam nenadzorovano pošiljajo kup bitov, ki so v splošnem čisto dobrohotni, a včasih se med njih, kot pred kratkim v namestitveni paket odjemalca uTorrent, prikrade trojanec in se na krilih nameščanja popravka samodejno razširi po množici žrtev. Vprašanje časa je, kdaj bo taka nadloga zadela Microsoft, Google, Adobe ali Oracle in potem bo po najslabšem mogočem scenariju ves svet izgubljal čas z reševanjem vsakega računalnika posebej. Nočna mora.

Odpravljanje napak je za vse vpletene izjemno draga nujna vaja. Vsak popravek je za izdelovalca predvsem strošek in izguba časa, zato nas ne sme čuditi, da izdelovalci odpravljajo samo, kar je zelo javno izpostavljeno, ali pa tisto, za kar je jasno, da se že izrablja v podzemlju. Matrike preizkušanja podprtih različic programske opreme in kompleksnost potrebnih procesov zaposlijo zelo veliko strokovnjakov iz različnih delov razvojnih ekip, ki se istočasno ne morejo ukvarjati z zanimivejšimi in nedvomno bolj dobičkonosnimi novimi funkcionalnostmi. Tako izjemno veliko sorazmerno znanih varnostnih resnih problemov ostaja v programski opremi dolga leta, včasih celo popravkov za nekatere najbolj varnostno kritične sisteme (recimo v energetiki) ni,  ker so aplikacije že prestare in ker si jih, po načelu »ne popravljajmo tega, kar deluje«, nihče ne upa nadgrajevati. Na drugi strani smo uporabniki skoraj vsakodnevno obremenjeni z nepotrebnim nameščanjem in, bognedaj, z reševanjem težav v primerih, ko se zaradi popravkov kaj resno pokvari in naše vsakodnevno delo zato stoji. Vse prevelik del problema izdelovalci še vedno odložijo na ramena uporabnikov, ki so zaradi razpršenosti in neorganiziranosti precej nemočni. Če bi morali avtomobile popravljati tako pogosto kot programje, bi izdelovalcem avtomobilov že zdavnaj izprašili hlače na sodišču ali pa bi jih trg izbrisal.

S samodejnostjo nalaganja popravkov smo izgubili nadzor nad tem, kaj se steka na naše računalnike, kar je izjemno slabo.

Zato je čas, da nekaj nujno spremenimo. Sistem, kot ga imamo, deluje slabo, je nesmiselno drag in bo reševal vedno manj problemov. Nekako moramo upočasniti hitrost izdajanja novih različic in poskrbeti za sistematično zmanjševanje kompleksnosti programske opreme in red, predvsem pa moramo sistematično omejevati vsa mogoča področja napadov. Tisti trud, ko se po uradni izdaji programja vsi skupaj mučimo s popravki, moramo nekako prestaviti v čas pred izidom, v bistveno bolj temeljito preizkušanje, v večje in bolje nadzorovane varnostne pakete ali v mikrokirurške posege, ki ne bodo tako zelo invazivni. Iluzorne ideje? Morda. Čas bo najboljši sodnik.

In kaj se je zgodilo z družabnimi srečanji? To je sicer izgovor, a na neki način so nam popravki uničili družabnost. Ker je bilo Microsoftovih izrednih ščitkov vedno več, jih nismo jemali resno tudi takrat, ko bi jih morali. Tako se že kar nekaj časa nismo dobili na kosilu. Podobno se nam dogaja s popravki. Preveč jih je, obremenjujejo nas, zato jih odmislimo in se jim, če se le da, izognemo. Tudi tistim, ki se jim ne bi smeli, ker so pomembni. Kot so pomembna občasna, a redna kosila s sošolci.

 

Vsi članki tega avtorja

‹ nazaj

starejši prej / novejši prej

Komentarji (1)

igorperko - 17.1.2012 ob 8:08
Čisto neposredne korelacije med popravki in druženjem ni. Res pa je, da so računalniki krivi, da se nam zdi neizmerna poraba časa, če za pol ure posedimo na kavi s kolegom. To, da so vedno prižgani in čakajo naš ukaze je zelo spremenilo naš ritem življenja in način razmišljanja, še huje pa je, da jih postavimo v vlogo agentov, ki namesto nas upravljajo z našim (prostim) časom.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje morate biti prijavljeni

RSS feed

Novice

Arhiv novic ›

Koledar dogodkov

Več dogodkov ›