Mobilnost v poslovnem okolju

Mobilno računalništvo prihaja v podjetja skozi velika vrata, in to hitreje, kot smo pričakovali. Tako vsaj pravijo raziskave, vendar smo kljub vsemu šele na začetku tega novega poglavja računalništva, zato je potrebno še marsikaj postoriti, da bi mobilnost v poslovanju dobila pravo veljavo. Za začetek je treba poskrbeti za aktivno politiko glede mobilnega dostopa in v ospredje postaviti uporabnika. (Objavljeno v reviji MonitorPro zima 2010) Vladimir Djurdjič, 14.2.2011

Težko bi trdili, da so mobilne naprave in mobilno računalništvo nekaj povsem novega. V različnih oblikah, ne nazadnje kot številne pametne telefone, jih srečujemo že vrsto let. Tudi v poslovnem okolju so že uveljavljena tehnologija, saj več kot polovico računalnikov v rabi danes predstavljajo prenosniki. Pa vendar se je v zadnjih dveh letih to področje začelo zelo spreminjati.

Po eni strani je dogajanje presenetljivo. Najprej so pred dvema letoma zablesteli lažji in preprostejši prenosniki, tako imenovani netbooki, ki so bili namenjeni pretežno spletnim storitvam, kjer procesorska moč samega računalnika ni tako pomembna. Tudi v tem primeru se je pokazalo, da poslovni svet skoraj vedno sledi potrošniškemu. Če so bili netbooki sprva mišljeni pretežno za rabo doma, jih danes vidimo marsikje tudi v poslovnem okolju.

Toda le malo za tem so kratkoročni uspeh netbookov zasenčili tablični računalniki, ki so letos zablesteli in presegli vsa pričakovanja. Presenečenje so zlasti zato, ker tehnologijo poznamo, sicer v nekoliko drugačni obliki, že več kot desetletje, pa vendar se do nedavnega ni prijela. Kot kaže je bila za uspeh potrebna tudi sprememba na drugih področjih – prihod drugačnih operacijskih sistemov in predvsem razcvet spletnih storitev v oblaku. Ne smemo pozabiti, da se ob tem še naprej močno razvija področje pametnih telefonov, ki dobivajo vse več lastnosti osebnih računalnikov.

Poslovna vrednost mobilnosti

Zanimivo je spremljati, kako mobilne naprave pravzaprav danes curljajo v poslovno okolje. Običajno prihajajo skozi stranska vrata, ponekod celo nekoliko na skrivaj. Poslovneži, ki so zunaj službenega časa tudi potrošniki, so jih pač začeli uporabljati in si zaželeli, da bi jim pomagali tudi v poslovnem okolju.

Kaj uporabljati – telefon, tablico ali kar oboje? V praksi se bo najbrž pokazalo, da je pravi odgovor zadnji.

Težava je v tem, da nove mobilne naprave aktivno podpirajo le redke interne informacijske službe v podjetjih. Precej bolj pogosto nanje gledajo kot na nepotrebno nadlogo ali celo varnostno tveganje. Prav to pa je obnašanje, ki ga Gartner in druge analitske družbe močno odsvetujejo. Ignoriranje prihoda mobilnih naprave je za podjetje večje tveganje kot pa vsaj minimalna aktivna politika glede tovrstnih naprav.

Razhajanja se začnejo že pri tolmačenju, kakšno dodano vrednost v podjetju predstavljajo mobilne naprave, kot so tablični računalniki ali pametni telefoni,. Težko je na primer mobilnim napravam neposredno pripisati, da bomo z njimi dobili nove stranke ali posel, čeprav v določenih primerih to drži. Bolje je razmišljati na ta način, da mobilne naprave lajšajo delo in dostop do podatkov uporabnikom, zlasti tedaj, ko ti niso na sedežu podjetja, ampak na terenu, pri stranki, v tujini. Pomena pravočasnega dostopa do podatkov in posredovanja le-teh najbrž ni treba nikomur posebej razlagati.

Mobilna prihodnost pri nas

Malo je naprav, ki bi tako korenito posegale v posameznikovo življenje na vseh ravneh, kot to počnejo mobilni telefoni in druge sorodne naprave. Meja med službenim in zasebnim je zabrisana, saj smo dosegljivi vedno in povsod. To, da lahko delamo kadar koli in kjer koli, velikokrat pomeni tudi, da moramo delati vedno in povsod. In kako mobilnost dojemajo v slovenskih podjetjih?

Prav to je poskušala ugotoviti raziskava podjetja Valicon v okviru njihovega IKT kluba. Globalno se je prodaja pametnih mobilnih naprav v treh letih podvojila in Slovenija ne zaostaja bistveno za tem trendom. Nekoliko počasneje pa pri nas raste uporaba mobilnega interneta s pametnimi napravami. Oktobra 2009 je mobilni internet v Sloveniji uporabljalo 24 % mobilnih uporabnikov. V slabem letu je število uporabnikov mobilnega interneta zraslo na 27 % (februar 2010) oziroma 28 % (avgust 2010). Medtem ko število uporabnikov, ki do mobilnega interneta dostopajo v manjši meri, ostaja približno enako, pa se povečuje število tistih, ki redno uporabljajo mobilni internet. Če so gonila pri končnih uporabnikih družabna omrežja in geolokacija, pa se postavlja vprašanje, kaj so gonila pri poslovnih uporabnikih.

Raziskava je pokazala, da največji potencial za slovenska podjetja predstavljajo mobilno podprte aplikacije za upravljanje dela na terenu, nadzor poslovnih procesov, upravljanje odnosov s strankami, nabavo in logistiko ter projektno vodenje. V tem vrstnem redu je treba iskati tudi najbolj atraktivne poslovne priložnosti za ponudnike mobilnih rešitev.

Ko je govora o ovirah, ki poslovne uporabnike odvračajo od večje uporabe pametnih mobilnih naprav, lahko odgovore slovenskih podjetij razvrstimo v dve skupini: ovire povezane s percepcijo cene in ovire povezane z uporabniško izkušnjo. Kot najpomembnejši razlog so sodelujoči navedli previsoko ceno uporabe (24 %) in samih naprav (15 %). Sicer pa kot prevladujoč (a ne najpomembnejši razlog) sogovorniki navajajo majhnost zaslonov. Tudi okorna ali nerodna uporaba je visoko na seznamu. Relativno malo sogovornikov je navedlo, da je težava v neustrezni varnosti in počasnosti povezav. Vrstni red najpomembnejših ovir je na las podoben tistemu, ki so ga v Valiconovi raziskavi v letu 2009 navedli končni uporabniki mobilnih naprav.

Dodatno oviro pa predstavlja nova etika, ko gre za zasebnost in prosti čas. Podobno kot se briše meja med pametnimi mobilnimi napravami in računalniki, se zabrisuje tudi meja med zasebnim in službenim življenjem. Slovenska podjetja skrbi stres, ki ga povzroča neprestana dosegljivost zaposlenih, IT-oddelki pa pravijo, da je mobilna tehnologija zahtevna, ko gre za podporo.

In kako vidijo prihodnost mobilnih naprav v naslednjih petih letih? Mobilne naprave bodo integrirane v poslovanje – o tem so vsi sodelujoči uporabniki enotnega mnenja. Najbolj bodo izpostavljeni zaposleni, ki obiskujejo stranke, prodajalci, delavci na terenu in vodstveni kadri. Podjetja menijo, da bodo koristi za podjetje upravičevale investicije in tekoče stroške, vendar pa bodo tako podjetja kot tudi posamezniki določali pravila funkcioniranja z mobilno tehnologijo, opredeliti pa se bodo morali do zasebnosti.

Matjaž Sušnik

Danes, ko smo šele na začetku novega obdobja, je vse prednosti mobilnosti težko razložiti, še težje sprejeti. Pa vendarle se lahko zgledujemo po korakih, ki so se že zgodili. Pred leti je bila velika debata okoli pomena in potrebe po potisni pošti na pametnih telefonih. Danes se zdi, da je to nekaj povsem običajnega in na marsikaterem delovnem mestu celo nujnega. Če se ozremo na nekoliko bolj specifična področja rabe, kot so ambulantna prodaja, popis števcev, inventura zalog in osnovnih sredstev ter podobne specialistične rešitve, tovrstne rešitve poznamo že vrsto let. Toda njihova vrednost in pomen sta ostala omejena na ozka področja rabe, tako zaradi specifik kot razmeroma visokih stroškov lastništva.

Sprememba izhodišč

Kaj se je torej zgodilo, da danes vsi po vrsti trdijo, da bo mobilnost velika zgodba o uspehu v naslednjih letih? Če odmislimo tehnične lastnosti, kot sta večja zmogljivost in nižja cena naprav, je za uspeh mobilnega računalništva ključnih nekaj napredkov. Na prvem mestu napredek na področju mobilnega interneta. Brez internetne povezave mobilne naprave ne bi imele nobene možnosti za uspeh ali pa večje dodane vrednosti od tega, kar uporabljamo že danes.

Danes je pokritost z mobilnim internetom tako doma kot v tujini že povsem zadovoljiva, cene storitev pa so vsaj na domačem ozemlju sprejemljive (mimogrede, EU se prav zdaj bori, da bi močno znižala stroške gostovanja v tujih omrežjih, kar bi še dodatno spodbudilo razvoj mobilnih rešitev). Ne smemo pozabiti tudi na vse večjo razpršenost brezplačnih točk Wi-Fi, ki jih srečamo na vseh pomembnejših krajih in ki lahko precej zmanjšajo siceršnje stroške komunikacij.

Toda zgolj večja razpoložljivost mobilnega interneta ne more pojasniti uspeha novih tipov mobilnih naprav. Drugi razlog je zagotovo razvoj spletnih storitev. Medtem ko računalništvo v oblaku danes preučujemo predvsem s stališča osebnih računalnikov in strežnikov, ima ta morda še večji pomen pri lahkih mobilnih napravah, kot so mobilni telefoni in tablični računalniki. Na ta način ni treba vseh podatkov in programov vselej nositi s sabo, ampak naprave uporabljamo zgolj za dostop do storitev v oblaku. To pravzaprav velja tudi za storitve v tako imenovanih zasebnih oblakih, torej znotraj podjetij, saj lahko prek ustrezno zaščitene povezave (VPN) do podatkov dostopamo kadar koli in kjer koli. Mobilne naprave lahko torej postanejo preprostejše.

Vendar lahko vse te storitve danes uporabljamo tudi z navadnimi prenosniki. V čem je torej prednost drugačnih mobilnih naprav? Odgovorov je veliko, osrednji pa je predvsem v uporabniški izkušnji. Pametni telefoni in tablični računalniki so lažji, preprostejši za rabo, operativno so na voljo takoj po vklopu, z enim polnjenjem akumulatorjev delujejo tudi po več dni, internetne povezave (na primer prihod pošte) spremljajo tudi v mirovanju. Same prednosti, ki jih klasični prenosni računalniki ne nudijo, vsaj ne v celoti.

Nadomestilo ali dopolnilo za prenosnike?

Končni uporabniki, menedžerji, analitiki in upravitelji IT si ob misli na mobilne naprave kmalu zastavijo ključno vprašanje: ali so tablični računalniki in mobilni telefoni zamenjava ali dopolnilo za klasične prenosnike? Žal dokončen odgovor ni tako preprost in je v marsičem odvisen od potreb specifičnega uporabnika. Marsikomu utegne na primer tablični računalnik povsem odtehtati uporabo prenosnika, vendar so danes taki primeri bolj redki.

Bolje je, če gledamo na lahke mobilne naprave kot na izdelke za prebiranje in zgolj občasno vnašanje informacij. Za odgovarjanje na elektronska sporočila povsem zadostujejo, za urejanje zahtevnejših dokumentov pa se bomo bolj znašli z osebnim računalnikom. Za pregled ključnih poslovnih podatkov in poročil so tablični računalniki in tudi telefoni povsem dovolj, za zahtevnejše preračune v preglednicah pa ne bodo zadostovali. Za izvajanje zahtevnejših poslovnih funkcij v poslovnih informacijskih programih so najbrž premalo zmogljivi in imajo premajhne zaslone, za izpolnjevanje namensko razvitih preprostejših obrazcev (recimo za zbiranje naročil) pa so tovrstne mobilne naprave kot nalašč.

Poslovna namembnost mobilnih telefonov, in še posebej tabličnih računalnikov v poslovnem okolju, je torej predvsem dopolnilo navadnih računalnikov. Ali službeni proračun to prenese, je drugo vprašanje, še posebej, če govorimo o dveh ali celo treh napravah na uporabnika. Toda v marsikaterem primeru se račun izide. V zadnjem času je kar nekaj uglednih svetovnih družb, denimo, svojim zaposlenim preprosto kupilo ali vsaj subvencioniralo nakup tabličnih računalnikov, in to kljub temu, da je v času krize potrebno vsak dolar ali evro večkrat obrniti. Spet druge pa svojim zaposlenim zgolj dovolijo uporabo (zasebnih) naprav in jim nudijo podporo, a je tudi to dovolj za večji razmah njihove rabe.

V prihodnje lahko računamo, da se bo veliko programov in storitev, ki so zdaj mišljeni predvsem za rabo na osebnih računalnikih, pojavilo tudi na mobilnih napravah, kot so pametni telefoni in tablični računalniki. Podjetja, kot so IBM, Microsoft, SAP, Cisco in Google, pospešeno pripravljajo novo generacijo poslovnih aplikacij, ki bodo uporabnost tovrstnih naprav samo še okrepile.

Bitka za nasledstvo Oken

Za novo generaciji mobilnih naprav je značilna še ena posebnost: večina ni združljiva z obstoječimi operacijskimi sistemi in platformami, ki jih srečamo pri osebnih računalnikih. Prihodnost okolij, kot sta Windows in Mac OS, pri tabličnih računalnikih, kot kaže, ni ravno rožnata, pri telefonih pa lahko nanje kar pozabimo. Celo Linux, kot ga poznamo na osebnih računalnikih, je za tovrstne naprave predelan do te mere, da govorimo o povsem drugačnih platformah.

Razlog za to gre iskati predvsem v zdaj že nekoliko zastareli arhitekturi klasičnih operacijskih sistemov, ki niso narejene za mobilno rabo, kot jo dojemamo in želimo danes. Namesto tega se uveljavljajo novi operacijski sistemi, kot so Apple iOS, Google Andorid, Nokia (Intel) MeGoo, HP Palm OS, BlackBerry  Tabelet OS (QNX), Microsoft Windows Phone in še bi lahko naštevali.

Na prvi pogled je videti prav srhljivo. Morda jih je preveč, poleg tega med sabo niso združljivi, kaj šele, da bi bili združljivi s sistemi na osebnih računalnikih. Program za Mace ne bo deloval na Apple iOS-u (iPhone, iPad), program za Windows pa ne bo deloval na Windows Phonu ali katerem koli drugem telefonu. Toda današnje stanje ni nič nenavadnega za novo nastajajočo platformo. Nekaj takega smo že srečali pred več desetletji, ko osebnih računalnikov nismo enačili z računalniki PC. Najbrž vsi ne bodo preživeli, vendar je težko reči kateri bo. Zagotovo pa še lepo vrsto let ne bo(sta) zgolj eden ali dva.

Toda združljivost je v časih spletnih storitev relativen pojem. Kar nekaj storitev lahko uporabljamo ne glede na napravo, če ta le ima spodoben spletnih brskalnik, kamor sodijo vsi zgoraj našteti sistemi. Poleg tega večina proizvajalcev rešitev za mobilne naprave sočasno razvija izdelke za več platform, tako da ta hip poražencev ne moremo določiti. Med zmagovalce pa ta hip sodita predvsem Apple in Google. Ostali se bodo morali še dokazati.

Eden ali dva

Ko primerjamo različne mobilne naprave in njihove značilnosti, kmalu pridemo do ugotovitve, da je danes večina novih in napovedanih tabličnih računalnikov nove generacije bliže telefonom kot prenosnim računalnikom. S tem hitro pridemo do dileme: telefon, tablica ali kar oboje?

Začnimo pri neizpodbitnih dejstvih. Telefon lahko preprosto nosimo v hlačnem žepu, spodobnega tabličnega računalnika pa nikakor ne. S telefonom lahko telefoniramo, pri večini tabličnih računalnikov telefonske funkcije sploh niso vključene (težko si je predstavljati, da bi tablico v velikosti malega rokovnika uporabljali za telefonske klice).

Toda po drugi strani se tablični računalniki več kot odkupijo na drugih področjih. Imajo bistveno večje zaslone – nekje z diagonalami med 17,8 in 25,6 cm proti 7,6 do 10 cm, kolikor je premorejo telefoni. Prebiranje kakršnih koli poslovnih dokumentov je na tablicah bistveno, a res bistveno, lažje. Brskanje po spletnih straneh je veliko bolj pregledno, tudi če le-te niso optimizirane za mobilne naprave. Obrazci za vnos podatkov imajo lahko uporabno obliko v primerjavi s tem, kar je mogoče na mobilnem telefonu. In tipkanje na zaslonsko tipkovnico je precej bliže izkušnji z navadnih računalnikov kot tovrstnemu početju s telefoni. S tem tablice postanejo odlično sredstvo za pisanje kratkih zapiskov.

Še vedno pa nismo odgovorili na vprašanje, eden, dva ali oba. V praksi se bo najbrž pokazalo, da je pravi odgovor zadnji. Tako strategijo so v ogrodje izdelkov pravzaprav vgradili že sami izdelovalci. Denimo Apple in BlackBerry, kjer tablice ne zamenjujejo telefonov. Vprašanje je torej, ali je še prostor za tretjo napravo v našem (poslovnem) življenju. Čas bo pokazal, medtem pa milijoni zatrjujejo, da je odgovor pritrdilen.

Mobilne aplikacije

Tržni analitiki s področja IT trdijo, da je eden glavnih razlogov za nagel uspeh mobilnih naprav veliko število programov in vsebin, ki so na voljo za vsako od naštetih platform. Tu seveda mislijo predvsem na potrošniške programe, namenjene informiranju, druženju, zabavi in podobnim aktivnostim.

Toda pravo presenečenje je, da se na teh istih napravah pojavlja vse več izdelkov novih, pa tudi priznanih ponudnikov informacijskih rešitev, ki se bolj ali manj zavedajo, da brez širitve ponudbe na mobilno platformo preprosto ne bo šlo. Če za trenutek odmislimo Microsoft, ki kot v krču za zdaj še ni dal pravih odgovorov, je izbira ali najava izdelkov za poslovno rabo vse večja.

Tako danes skoraj ni ponudnika s področja poslovne inteligence (BI), ki ne bi imel ali vsaj načrtoval izdelkov za mobilne naprave, kot so telefoni in še bolj tablični računalniki. Pred meseci je presenetila najava družbe Microstrategy, da so vsem zaposlenim kupili tablice Apple iPad, kmalu zatem pa so predstavili niz rešitev, ki delujejo na tej platformi. Kmalu za njimi srečamo ponudnike rešitev za upravljanje odnosov s strankami (CRM), ki vidijo v mobilnih napravah idealno orodje za komunikacijo, dostop do ključnih poslovnih informacij med delom na terenu (pri strankah) in posredovanje le-teh.

Mnogi mobilne naprave vidijo kot idealno orodje za skupinsko sodelovanje in komunikacije. IBM je tako nedavno predstavil niz izdelkov iz družine Lotus, ki so narejeni za rabo na mobilnih napravah in omogočajo preprosto sodelovanje z uporabniki, ki uporabljajo namizne različice programov za osebne računalnike. Lep primer je tudi nedavna objava družbe IBM, da je za računalnike iPad prilagodila enega najbolj priznanih sistemov za upravljanje sredstev in procesov IBM Tivoli Maximo, s čimer se odpira povsem nova dimenzija dela vseh tistih, ki opravljajo storitve (servisne ali druge) na terenu.

Ne nazadnje velja omeniti družbo SAP, ki je v zadnjem letu mobilne rešitve postavila na prvo mesto po prioritetah in predvsem v ta namen celo kupila družbo Sybase. Nedavno so za nekatere izdelke s področja ERP, ki so na voljo predvsem na velikih svetovnih trgih (Business By Design), predstavili odjemalce za platformo Apple iOS, v kratkem pa lahko pričakujemo, da bodo enako storili tudi za izdelke BlackBerry. Verjetno pa je to šele začetek izvajanja strategije, ki bo v naslednjih dveh letih prinesla še kopico drugih izdelkov.

Ko govorimo o poslovnih aplikacijah, pa ne gre le za izdelke, ki so namenjeni splošni poslovni rabi. V posameznih panogah so tablični računalniki zelo dobrodošli. Zanimiv je podatek, da je v ZDA med poslovnimi kupci tabličnih računalnikov Apple iPad veliko število bolnišnic in zdravnikov. Nastajati je začela vrsta aplikacij, ki so optimizirane za medicinsko rabo in so povezljive z zalednimi sistemi v tem okolju. Tablični računalniki so zelo priljubljeni tudi v odvetniških pisarnah in med inženirji. Prav zaradi slednjih je Autodesk nedavno objavil prvo tablično različico priljubljenega paketa AutoCAD.

Kot je razvidno iz naštetega, poslovne aplikacije za mobilne platforme ne nastajajo le na enem področju, ampak kar nekako vse vprek. Zato ni zgrešena napoved, da bomo že v razmeroma kratkem roku (od dveh do treh let) na teh platformah srečali domala vse to, kar je danes na osebnih računalnikih. Dvomim sicer, da bodo to izdelki, ki bodo imeli vse funkcije in zmožnosti namiznih izdelkov, brez dvoma pa bodo vsebovali tisto, kar je potrebno in dovolj za mobilno rabo.

Vključitev v obstoječe IT-procese

Iz zgoraj zapisanega je moč razbrati, da mobilne naprave v poslovnem okolju, kot kaže, ne bodo zgolj modna muha, temveč bodo precej kmalu pomemben, če že ne enakopraven element dostopa do poslovnih podatkov, kakor so danes osebni računalniki (namizni in prenosni). To pa pomeni, da bodo morala podjetja njihov obstoj in rabo kmalu vključiti v strategijo IT ter poskrbeti za ustrezno podporo.

To ni tako preprosto, kot se sliši, in zagotovo se je tega v večjih okoljih smiselno lotiti načrtno. Na poti do želenega cilja je namreč kup ovir. Ena prvih je ta, da imajo IT-kadri v podjetjih danes premalo izkušenj z drugačnimi napravami od osebnih računalnikov. Z njimi pridejo namreč nova pravila delovanja, tehnične zahteve, politika rabe. Po drugi strani se je danes težko odločiti zgolj za eno od zgoraj naštetih platform, zato morajo IT-službe računati na to, da bodo morale sočasno podpirati več kot eno platformo.

Na novo bo treba sestaviti varnostno politiko dostopa do tovrstnih naprav, ravnanja z njimi in hrambe podatkov  ter morda celo poiskati nadomestne rešitve, da bi ohranili konsistentno politiko na ravni celotnega poslovanja. Nazadnje bo treba zagotoviti tudi ustrezno raven podpore za uporabnike, ki bodo na ta način dostopali do poslovnih podatkov. Predvsem pa se bo treba znebiti občutka, da je opravljanje storitev za uporabnike z »velikimi« računalniki pomembnejše kot za tiste z mobilnimi napravami. Če samo pogledamo, kdo so prvi uporabniki tovrstnih naprav (če ne drugega po položaju) v podjetju, potem bi veljalo kvečjemu ravno obratno.

Gartner je v enem od svojih dokumentov podjetja nedavno pozval, naj imajo na področju mobilnosti aktivno vlogo. Zanimivo je, da je ta dokument naslovil neposredno na glavne direktorje. Kot ljudi, ki so lahko za zgled in ki lahko zadolženim za to področje hkrati dajo jasno sliko, kaj pričakujejo na tem področju. Kdor bo to naredil prej, bo imel prednost, saj bo pri novem valu informatizacije poslovanja na valu in ne za njim.

Vsi članki tega avtorja

‹ nazaj

Komentarji

Bodite prvi in dodajte svoj komentar.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje morate biti prijavljeni

RSS feed

Novice

Arhiv novic ›

Koledar dogodkov

Več dogodkov ›