• Zadnja številka
• Arhiv
• Naročanje
• Kje kupiti

Virtualni stroji za takojšnjo rabo

Virtualizacijske tehnologije so de facto postale del vsakdanjika IT-strokovnjakov. Tako se ne sprašujejo več, ali virtualizirati ali ne, marveč, ali se lotiti postavljanja specializiranega virtualnega stroja »od začetka« ali pa se prepustiti udobju že pripravljenih virtualnih strojev, ki jih lahko dobimo na spletu. (Objavljeno v reviji MonitorPro zima 2010) Matic Zupančič, 22.2.2011

Pred nekaj leti, v začetku virtualizacijske revolucije, je bil VMware Marketplace pravzaprav edini kraj, kjer se je dalo dobiti informacije in povezave z virtualnimi stroji. Danes je stanje drugačno. Predvsem razvojniki, vsekakor pa tudi sistemski inženirji in administratorji, potrebujejo že pripravljene virtualne stroje za preizkušanje izdelkov. Če je včasih veljalo, da so virtualni stroji res primerni samo za potrebe testiranja in bolj poglobljenega preizkušanja zmogljivosti programov ter različnih konceptov, potem to danes zagotovo ne velja več. Predpripravljeni virtualni stroji so,  če so narejeni z mislijo na varnost namestitve, povsem primerni za produkcijsko okolje. V nadaljevanju bomo zato predstavili nekaj zanimivih virtualnih strojev te vrste.

Preverjanje varnosti z BackTrack 4

Preverjanje varnosti omrežij mnogokrat terja, da se naloge lotimo na način, kot bi se je tudi pravi kriminalci. Pri tej nalogi nam seveda z vsemi na enem mestu zbranimi orodji lahko precej pomaga tudi posebna Linux distribucija BackTrack, ki jo je razvoj trenutno pripeljal do četrte različice. Poganjati jo je mogoče kot primarni operacijski sistem na računalniku, kot »živi« CD (Live CD) ali pa z njihovega spletišča prenesemo virtualno sliko za VMware virtualizacijska okolja.

BackTrack je pravi hekerski stroj, s katerim lahko preverjamo vse tehnične vidike informacijske varnosti v podjetju. Filozofijo razvijalcev (mimogrede: večinoma prihajajo iz naše soseske – iz Italije) še najbolje opisuje kar moto oziroma stara modrost, ki jo imajo objavljeno na spletni strani: »Tišji kot si, več slišiš.«

V BackTracku je zbrano mnogo orodij, ki nam lahko služijo za začetno zbiranje informacij (0Trace, dig, dnstracer, Firewalk, InTrace, Maltego, NetEnum, PSTools, RelayScanner), odkrivanje topologije omrežja (Amap, Angry IP Scanner, Hping, Netdiscover, Nmap, Xprobe ...), identifikacijo ranljivosti (Absinthe, Cisco Scanner, Curl, Httprint, Metoscan, SMB Bruteforcer, SNMP Scanner, SQL Scanner …), za vdor v omrežja (Metasploit Framework, OpenSSL-To-Open, Pirana), povečevanje pravic uporabnika (Ascend Attacker, Etherape, Hydra, MailSnarf, Medusa, VNCrack ...), za zakrivanje sledov vdora (Housekeeping), analizo WiFi in Bluetooth omrežij (AirSnarf, Karma, Kismet …), analizo telefonije VoIP (PcapSipDump, SipCrack … ), za potrebe digitalne forenzike (Autopsy, Foremost, Pasco, RootkitHunter ...) in vzvratnega inženirstva (GNU DDD, Hexdump, Hexedit ...).

Gre torej za zelo obširno zbirko orodij »vse-v-enem«, ki jo imajo radi tudi fantje na drugi strani zakona. Zato je dobro, da jih prehitimo.

Nagios za nadzor nad strežniki

Nagios je ena izmed najbolj poznanih in razširjenih aplikacij za aktivno spremljanje dogajanja na strežnikih, odjemalcih in v omrežju. Še najbolj je primeren za spremljanje okolij Linux, saj je ta segment izdatno podprt z dokumentacijo, pa vendar to ne pomeni, da z Nagiosom ne moremo spremljati tudi Microsoftovih operacijskih sistemov in njihovih storitev.

Strežniška stran je sestavljena iz osnove in vtičnikov, ki jih dodajamo tej osnovi. Ti so v bistvu glava celotnega sistema, saj bedijo nad posameznimi storitvami na strežnikih in sporočajo njihova stanja. Spremljanje osnovnih, javnih storitev pa je mogoče brez dodatkov, kajti orodja za dostop do njih so sestavni del operacijskih sistemov (ping, http, ftp, ssh, smtp, pop3, imap in drugi).

Za nadzorovanje Windows odjemalcev in strežnikov bomo morali namestiti odjemalce, ki bodo znali komunicirati s strežnikom Nagios. Med najbolj razširjenimi je NSClient++. Z njim lahko spremljamo, recimo, velikost posamezne mape ali datoteke (denimo pagefile.sys), zasedenost in velikost posameznih particij, pogledamo, ali je bila v dnevnik dogodkov zapisana določena napaka, sledimo obremenjenosti procesorja, zasedenosti pomnilnika, preverjamo, koliko časa je sistem že delujoč, vidimo, ali posamezne storitve delujejo in so odzivne in ali se opravila v programu Task scheduler še vedno poganjajo ob nastavljenih časih.

S povečevanjem zapletenosti našega omrežja nam pride prav »zemljevid« omrežja, v katerem je grafično prikazano stanje naprav in storitev, kako so med seboj povezane, katere delujejo in katere ne. Glavna značilnost vmesnika so pregledi dogajanja po posameznih skupinah, na primer po storitvah, posameznih napravah, težavah, ki se pojavljajo. Zelo podrobno lahko pripravimo poročila, na primer o razpoložljivosti posameznih (skupin) sistemov oziroma storitev, izdelamo grafe, iz katerih lahko razberemo posamezne trende – povečano število izpadov povezave posameznega strežnika nas bo morda pripeljalo do okvarjenih vrat na stikalu.

Datotečni strežnik OpenFiler

OpenFiler je odprtokodni projekt, namenjen izdelavi preprostih in tudi bolj kompleksnih datotečnih strežnikov, ki ponujajo enostavno upravljanje prek spletnega vmesnika. Seznam zmogljivosti se lahko kosa z marsikaterim komercialnim izdelkom, ki domuje v danes vse bolj priljubljenih napravah NAS. Tako lahko naprava, v katero namestimo OpenFiler, postane iniciator ali tarča iSCSI, podpira programske ali strojne krmilnike RAID, sprotno razširjanje teh polj, izdelavo posnetkov (snapshot), sinhrono ali asinhrono replikacijo podatkov, podpira protokole NFS, SMB/CIFS, HTTP /WebDAV in FTP, uporabnikom pa lahko zelo fleksibilno določamo kvote za podatke, ki jih zapisujejo na strežnik. Za marsikoga pa je seveda pomembno, da se celoto enostavno upravlja prek spletnega vmesnika, vključimo jo lahko tudi v domeno Active Directory ali drugo domeno, ki uporablja protokol LDAP, primeren pa je tudi za namestitve, od katerih se pričakuje visoka razpoložljivost, saj deluje tudi v pasivnih in aktivnih gručah.

Zimbra za skupinsko delo

Že stara modrost pravi, da se za dobrim konjem dviga prah. In nekateri vodilni igralci na trgu očitno menijo, da je Zimbra nesporno vodilna med vsemi alternativami Microsoftovemu tandemu Exchange/Outlook, saj je sprva odprtokodni projekt, ki ga je peljalo podjetje Zimbra Inc., v letu 2007 kupil Yahoo, v začetku letošnjega leta pa je spet zamenjal lastnika in Zimbra je pristala v objemu VMwara. Še vedno pa je dostopna tudi v prosti različici, kateri seveda manjka nekaj najpomembnejših sladkorčkov (na primer konektor MAPI za sinhronizacijo koledarja s strežnikom Exchange, modul za povezavo z mobilnimi napravami ...).

Srce brezplačne različice je zelo dodelan spletni vmesnik, ki v marsičem presega danes še zelo uporabljani Outlook Web Access, vgrajen v Exchange 2007. Različni dodatki (Zimlets) pa še bolj razširjajo krog uporabnosti. Med zanimivejšimi je tisti, ki nam sporoča status poletov največjih letalskih prevoznikov. Dovolj je, da poznamo naziv prevoznika ter številko leta in že so nam na voljo informacije o letu. Kot prevajalka je na voljo tudi riba Babilonka (Yahoo Translator), vsakemu sporočilu pa lahko dodamo tudi samolepilni listek s kratko opombo. Med zanimivejšimi lastnostmi dela s sporočili je tudi njihovo označevanje z značkami, kar olajša iskanje pomembnejših informacij.

Kot od celovite rešitve za skupinsko delo pričakujejo, ji ne manjkajo naslovnik, koledar, opravila, dokumenti, aktovka (vanjo odlagamo datoteke, ki jih hočemo imeti vedno pri roki). Skratka ima vse, kar potrebuje poslovni uporabnik, tudi zahteven.

Sistem za pomoč uporabnikom OTRS

Nudenje korektne in ustrezne tehnične pomoči uporabniku je danes nuja za uspešno poslovanje. Pa naj gre za majhno proizvodno podjetje ali pa za velikega telekomunikacijskega operaterja. Brez aplikacij, ki nam pomagajo pri delu in čim bolj poenostavljajo potrebna opravila, več ne gre. OTRS je že star znanec v tem segmentu in še vedno ga zelo intenzivno razvijajo. Na voljo je tudi slovenski prevod.

Gre za tako imenovani sistem kartic oziroma oddajanja servisnih/tehničnih zahtevkov. Stranka prek enostavnega spletnega vmesnika odda zahtevek za pomoč (tam ima tudi pregled nad stanjem predhodnih zaprtih ali odprtih zadev), sistem pa glede na nastavitve sam razporeja naloge delavcem v centru za pomoč uporabnikom, in če je treba, tudi sam posreduje obvestila »višjim instancam«.

Zmogljivo orodje torej, ki podpira številne možnosti, skrajša čakalne vrste, poveča produktivnost sodelavcev in zadovoljstvo strank.

Vsi članki tega avtorja

‹ nazaj

Komentarji

Bodite prvi in dodajte svoj komentar.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje morate biti prijavljeni