Mac ante portas!
Podobno so, sodeč po Ciceru, v grozi klicali po starodavnem Rimu, ko se mu je približeval znameniti vojskovodja Hanibal s svojimi sloni. Dejansko mu je po prečkanju Alp menda ostal le eden. Ne glede na to pa je ta slon takratnim prebivalcem Rima nagnal strah v kosti. Tako kot se danes še vedno marsikje bojijo Applovih računalnikov v poslovnem okolju. Povsem brez razlogov. (Objavljeno v reviji MonitorPro zima 2010) Andrej Erzetič, 28.2.2011
Vsekakor je majhne srebrne naprave, Applove prenosnike, težko primerja z bojnimi sloni, če ne drugega, jih je bistveno lažje prenašati okoli ali pa preko Alp. Obstaja pa nekaj podobnega v odzivu, ko se s takim srebrnim prenosnikom pojaviš v prostorih podjetja, kjer so vajeni predvsem izdelkov družbe Microsoft. Morda niti ne gre toliko za strah, ampak za mešanico celega niza občutkov, tudi takih, kot sta prezir in zavidanje. Redko pa se zgodi, da ostane Apple v poslovnem okolju neopažen in brez vsakršnih odzivov.
Družba Apple je z izjemno uspešno promocijo svojih izdelkov ustvarila pravcato mitologijo in stereotipe, komu so ti namenjeni. Najbolj pogosto Applove izdelke pripisujejo oblikovalcem, glasbenikom, fotografom, skratka raznim ustvarjalcem, ki po splošnem prepričanju itak »ne živijo od resnega dela«. Iz tega marsikdo prehitro zaključi, da Applovi izdelki niso namenjeni resnemu delu in zato ne sodijo v poslovno okolje.
Večini se takoj postavi vprašanje združljivosti s programi, ki smo jih vajeni v Microsoftovem okolju, toda že dolgo je poskrbljeno tudi za to (Microsoft je Office pravzaprav naredil za Mace še pred Okni!). Malce bolj skrito očem je dejstvo, da se Applovi računalniki v podjetjih brez težav povezujejo s strežniki Windows, pa tudi Linux in Unix. Tudi v domeno Active Directory se čisto pohlevno vključijo ...
Izkušnje uporabnika
Jera Korene, direktorica, Procon&Bau, d. o. o.
Kaj delate z Maci?
Dejavnost našega podjetja je dobava gradbenih elementov, orodja in pripomočkov za zaključna dela. Tako poslujemo predvsem materialno-blagovno. Zaenkrat še uporabljamo mešano okolje (tri računalnike Mac in dva z Windowsi), vendar bomo po vsej verjetnosti v kratkem povsem prešli na Mace, saj lahko s pomočjo programske rešitve Poslovanje (DataStudio) že sedaj v mešanem okolju brez težav uporabljamo računalnike Apple za vse poslovne procese.
Zakaj ste se sploh odločili za Mace?
Iskali smo novo programsko opremo za vodenje poslovanja, ki bi nadomestila naš stari program, ki je deloval še v DOS-u. Takrat smo se odločili za Poslovanje podjetja DataStudio, kjer so nas prepričali, naj poskusno kupimo Apple iMac, ter obljubili, da ga odkupijo, če z njim ne bomo zadovoljni. Lahko rečem, da smo se že v prvih tednih po nakupu v pisarni tako rekoč kregali, kdo ga bo uporabljal. V DataStudiu so nam uredili tudi uporabo e-banke. V kratkem smo se znebili še dveh PC-jev in kupili še en iMac ter MacBook Pro. Za MacBook Pro smo se odločili zaradi potrebe po dostopu do Poslovanja tudi s terena. Sedaj razmišljamo, da bi namesto preostalih dveh PC-jev kupili raje iPade, saj bi bili ti namenjeni predvsem dostopu do programa Poslovanje in podatkov o artiklih ter ponudbah s terena.
Kako pa je s stroški lastništva?
Ob prvem nakupu se nam je iMac zdel drag. Bolj kot cena pa nas je skrbelo, ali ga bomo znali uporabljati in kako bo z združljivostjo, saj večina naših partnerjev uporablja PC-je. Sedaj, ko je od nakupa minilo že več kot leto dni, smo prepričani, da je bila odločitev pravilna. Naši računalniki Apple v letu dni uporabe niso potrebovali nikakršnega vzdrževanja, ponovne postavitve sistema, samodejno poskrbijo za varnostne kopije, hkrati pa je že priložena programska oprema več kot odlična. Dejansko smo dokupili samo paket iWork za pisanje dokumentov ter Parallels za poganjanje elektronske banke. Če upoštevamo stroške za zagotavljanje tekočega vzdrževanja in preprečevanje izpadov delovanja, ti računalniki niso dražji od PC-jev.
Kako so se navadili uporabniki?
Glede na začetni strah zelo hitro. Menim, da smo programe, potrebne za opravljanje vseh pomembnih funkcij v podjetju, obvladali tako rekoč takoj. Še največ težav je povzročalo »premalo klikanja«, saj v začetku pričakuješ, da bodo posamezni postopki zahtevnejši, in tako uporabnik sam, po nepotrebnem zaplete postopek.
Podobno kot so prebivalci Rima pred Hanibalom imeli možnost izbire, da ga ignorirajo ali pa se pripravijo na njegov prihod, imajo danes odgovorni za informacijsko tehnologijo v družbah na voljo izbiro. Po znamenitem vzkliku sodeč, so se Rimljani odločili za soočenje.
Hiter sprehod po programih
Elektronska pošta je danes nekaj tako samoumevnega, da brez nje danes skoraj ni več mogoče poslovati. Tu pa se pojavi tudi prva potreba po tesnejšem sodelovanje med Maci in Microsoftovim ekosistemom. Danes večina podjetij uporablja za strežnik elektronske pošte Microsoftov izdelek Exchange. »Naravni« odjemalec za Exchange je seveda aplikacija Outlook, ki je del Microsoftovega paketa za pisarniško poslovanje Office.
Novi Excel in Word for Mac 2011
Na Macih imamo glede tega več možnosti. Uporabimo lahko odjemalec za elektronsko pošto Mail.app, ki je priložen operacijskemu sistemu OS X, uporabimo lahko Outlook, ki je del Microsoftovega paketa za pisarniško poslovanje Office for Mac, ali pa kakšnega tretjega. Če v podjetju uporabljamo strežnike Lotus Domino, pa je na Macu najbolje uporabiti kar Lotus Notes za Mac. Ta je, kar se tiče funkcionalnosti, popolnoma enak tistemu, ki ga poznamo iz okolja Windows.
Mail.app ima že vgrajen vmesnik za povezavo s strežnikom Exchange, ki prepozna tudi samodejne nastavitve odjemalcev v skladu z nastavitvami na strežniku. Z drugimi besedami, uporabniku zadostuje, da vpiše elektronski naslov in geslo za nastavitev elektronske pošte. Hkrati nam isti način ponudi možnost, da samodejno nastavimo še aplikacije iCal in Address Book. Ena izmed pomanjkljivosti med funkcionalnostmi programa Mail.app, ki jo bodo opazili tisti, ki pošto razvrščajo v več kategorij hkrati, je odsotnost oznak (label). Zato pa aplikacija podpira »pametne mape«, ki nam omogočajo, da v njih zbiramo sporočila, ki zadostujejo določenim pogojem, in lahko jih je tudi več hkrati. Zato ni nič čudnega, da pametne mape oziroma podobno načelo delovanja najdemo v marsikateri aplikaciji na Macih. Med drugim pametne mape delujejo tudi na datotečnem sistemu. Zanimivo, da na datotečnem sistemu obstajajo barvne oznake, ki so sicer številčno omejene, ampak so precej uporabne pri urejanju datotečnega sistema. Lahko jih na primer uporabimo za organizacijo datotek in map, ki so v delu, in tistih, ki so zaključene.
Merlin je odličen program za vodenje projektov
Kljub vsemu večina tistih, ki se v poslovnem okolju povezuje s strežnikom Exchange, uporablja tudi Microsoftov odjemalec zanj. Dosedanja različica na računalnikih Mac se je imenovala Entourage, šele pred kratkim izdani Microsoft Office for Mac 2011 pa prinaša Outlook, ki je na pogled precej bliže istoimenskemu programu v Pisarni za Okna. Outlook torej ni naslednja različica programa Entourage, pač pa povsem nov program. Tistim, ki so do sedaj uporabljali Outlook za Okna, bo blizu, dosedanji uporabniki programa Entourage pa se bodo morali nanj navaditi. In tudi na to, da bodo z novim programom izgubili nekatere funkcionalnosti, ki so do sedaj Entourage razlikovale od Outlooka.
Tako na primer Outlook ne podpira tako imenovanih projektov. Ta funkcionalnost Entouraga omogoča združevanje elektronskih sporočil, dogodkov in opravil kot tudi drugih dokumentov na enem mestu. To naredimo tako, da elektronska sporočila, dogodke ali opravila označimo, da pripadajo posameznemu projektu ali tudi več projektom hkrati. Za dokumente je uporabljen princip, kjer ne označimo posameznih datotek, ampak celotno mapo, v kateri se nahajajo dokumenti povezani s projektom. Mimogrede, podobno funkcionalnost v OS X ponuja samostojna aplikacija Bento. V tej aplikaciji tako lahko združimo elektronska sporočila, opravila, dokumente, stike in tako naprej.
Outlook bomo uporabili tudi za koledar in za imenik, lahko pa seveda uporabimo samostojna programa. OS X tu vključuje aplikacijo za vodenje osebnega in skupnega koledarja, ki se v Applovem slogu imenuje iCal. Z aplikacijo tako lahko upravljamo osebne koledarje na svojem računalniku ali pa koledarje, ki se nahajajo na strežnikih z različnimi protokoli. Aplikacija iCal poleg koledarja omogoča tudi vodenje opravil. Gre za celovit elektronski rokovnik, ki je tudi precej enostaven. Omogoča povezavo s strežnikom Exchange in tako precej enostavno sklicevanje sestankov s prikazom prostega časa udeležencev. iCal podpira tudi povezave z drugimi koledarji, ki se nahajajo v tako imenovanem oblaku, kot na primer Google Calendar, Yahoo! in seveda Applovo storitev, imenovano MobileMe. Aplikacija iCal tako hitro postane zelo uporabno orodje za usklajevanje različnih koledarjev, tako osebnih kot službenih.
Delo z dokumenti
Tudi če nimamo nameščenega namenskega pisarniškega paketa, nas OS X pri pregledovanju dokumentov lahko prijetno preseneti. Že sam operacijski sistem namreč premore vgrajeno možnost hitrega ogleda vsebine dokumenta, ne da bi bilo potrebno pognati aplikacijo. Ta možnost se imenuje Quick Look in jo uporabimo preprosto tako, da označimo dokument in pritisnemo preslednico, nakar se nam na zaslonu pojavi vsebina dokumenta. Prebrati zna najpogostejše oblike zapisov dokumentov in s tem precej pohitri pregledovanje dokumentov.
Poleg zgoraj omenjenega hitrega predogleda dokumentov pa OS X vključuje še eno zelo uporabno aplikacijo, ki nam poleg pregledovanja omogoča tudi urejanje fotografij in dokumentov v zapisu PDF. Njena uporabnost se pokaže predvsem pri dokumentih v zapisu PDF, saj nam poleg samega dodajanja in odvzemanja posameznih strani dokumenta omogoča tudi ustvarjanje raznih beležk, bodisi da gre za besedilo, narisane predmete ali obarvanje besedila z različnimi barvami.
Za resno delo seveda potrebujemo zbirko pisarniških programov. Najbolj priljubljena zbirka na Macu je, četudi se to sliši nenavadno, Microsoft Office. Ta ne potrebuje kakšne posebne predstavitve – dovolj je, če povemo, da je v različici 2011 zelo podoben tistemu na Oknih. Eden od glavnih ciljev razvijalcev je namreč bil, da je uporabniška izkušnja na različnih platformah čim bolj enaka. Ali je to dobro, je stvar zornega kota. Dejstvo je, da Office ne uporablja nekaterih sistemskih možnosti OS X. Tako na primer ne uporablja sistemskega črkovalnika, ki ga seveda lahko naučimo tudi slovenščine. Učinek je potem ta, da slovenski črkovalnik deluje v vseh aplikacijah (tudi na primer pri vnosnem polju v spletnem vmesniku ali pri programčkih za klepetanje), ne deluje pa v Wordu, kjer bi ga najbolj potrebovali. Prav to, torej pomanjkanje slovenskega črkovalnika, je edina resna zamera novemu paketu Office. To nas bo posebej motilo pri Wordu in mogoče PowerPointu, pri Excelu pa najbrž ne bo kakšna resna omejitev. Slednji v novi različici tudi ponovno podpira makre v VisualBasicu, ki v različico 2008 ni bil vključen.
Na Macu pa imamo kar nekaj alternativ Microsoftovi pisarni. Med najbolj uporabnimi je Applov paket za pisarniško poslovanje iWork, ki vsebuje orodje za obdelavo besedil Pages, orodje za obdelavo tabel Numbers ter orodje za pripravo predstavitev Keynote. Vsa omenjena orodja omogočajo odpiranje in shranjevanje dokumentov v obliki zapisov, ki jih uporablja tudi Microsoft Office. To pomeni, da lahko brez večjih težav preživimo v poslovnem okolju, kjer se večinoma uporablja te oblike zapisov. Je pa res, da je potrebno biti posebej pozoren pri shranjevanju in pošiljanju dokumentov, saj se nam kaj hitro zgodi, da pozabimo izbrati ustrezen tip zapisa in dobimo povratno sporočilo z vprašanjem »Kako naj to odprem?«.
Keynote je pa poglavje zase, saj nam omogoča izdelavo ravno takih predstavitev, kot jih ima denimo Steve Jobs, ki velja za enega največjih gurujev predstavitev. Pri tem mislimo na oblikovno plat in način izvedbe. Program namreč vsebuje identične predloge, kot jih uporablja on. Tudi obe preostali aplikaciji v paketu iWork imata predloge, ki so oblikovno zelo dovršeni, utegnejo pa imeti težave zaradi šumnikov, saj nekatere uporabljene pisave slednjih ne podpirajo. Ne glede na to pa gre za paket pisarniških orodji, ki pri nezahtevnih uporabnikih zlahka nadomesti paket orodij Microsoft Office. No, če smo že pri alternativah – na Macu je seveda na voljo tudi OpenOffice in njegova posebna različica NeoOffice, ki je še bolje prilagojena za OS X.
Mac ponuja precej izbire glede orodji, s katerimi si olajšamo življenje v poslovnem okolju, kjer prevladujejo Microsoftovi izdelki. Ogledali smo si najosnovnejše, lahko pa bi seveda še nadaljevali – če pri delu uporabljamo orodje za vodenje projektov, bi na PC-ju uporabili MS Project. Pa na Macu? Uporabili bi odličen program Merlin 2 nemškega podjetja ProjectWizards, ki ga je užitek uporabljati, poleg tega pa je združljiv z MS Project. Ta združljivost pa je takšna, kot smo jo pri Macih navajeni – pri prenosu na Widnows izgubimo tiste lastnosti, ki so na Macu že del operacijskega sistema. Na primer vse lepote senčenj, prosojnosti in sploh dela z grafičnimi elementi, ki jih v Widnowsih (še) ni. Zato pa so projekti, ki jih pripravimo s programom Merlin, kot bi pričakovali, dosegljivi tudi prek iPhona in iPada ...
Ostale tehnikalije
Navkljub temu, da analitiki vztrajno napovedujejo opustitev papirja v poslovnih okoljih že od sredine osemdesetih let prejšnjega tisočletja, je ta še vedno temelj sodobnega poslovanja. Tiskanje v okolju, kjer prevladujejo Microsoftove rešitve, se izkaže za prijetno presenečenje. Velika večina tiskalnikov podpira protokol Bonjour, ki omogoča samodejno prepoznavanje in namestitev naprav preko omrežja. Sistem se izkaže za zelo učinkovitega, saj prepozna vse omrežne tiskalnike in omogoči domala takojšnje tiskanje. Zapleti na to temo, tipični za okolje Windows, ostanejo le še spomin. Sam protokol so razvili v podjetju Apple in posvojila ga je večina proizvajalcev strojne opreme. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da gre za rešitev, ki je vzporedna Microsoftovemu sistemu za omrežne tiskalnike, in da je omogočanje uporabe tega protokola odvisno od skrbnikov omrežja. V primeru, da ni mogoče uporabiti protokola Bonjour, lahko še vedno uporabimo Microsoftovega, saj je tudi ta vgrajen v OS X.
Hranjenje datotek na skupnih omrežnih diskih je tudi nekaj samoumevnega, prav tako je podpora različnim protokolom dostopa ustrezno zagotovljena. Mirne duše lahko rečemo, da tudi z vidika pisarniškega poslovanja uporabniki Macov v okolju, kjer prevladujejo Microsoftovi izdelki, ne bi smeli imeti težav. Računalnike Mac lahko vključujemo v domene Windows, tudi protokole za priključevanje na daljavo imajo že vgrajene. Težava je lahko le pri kakšnih starejših omrežnih napravah, na primer za dostop na daljavo. OS X pač ni zasnovan za združljivost tja do Eniaca.
Pri delu z Maci nam lahko na začetku nekaj težav povzroča uporaba slovenskih črk. Res je, da lahko v osnovni nastavitvi izberemo slovenski jezik in slovenske nastavitve, ni pa vgrajenega črkovalnika. Črkovalnik za slovenski jezik je mogoče dobiti brezplačno na spletu, ima pa eno omejitev – sam ne prepozna jezika, zato ga moramo sami nastaviti. Pa pisave? Tudi te so združljive med Maci in Windowsi.
Navidezno okolje Windows
Za Mac je na voljo veliko programov, tudi številni takšni, ki jih v okolju Windows ni ali pa niso tako prijazni. Kljub temu se včasih ni mogoče izogniti Oknom, na primer če uporabljamo posebno programsko opremo, ki deluje samo s tem operacijskim sistemom. V poslovnem okolju, kjer je večina programov na strežnikih in uporabniki do njih dostopajo prek spletnega vmesnika, to možnost še najpogosteje potrebujemo v primeru elektronskega podpisovanja, ki zahteva posebne komponente ali pa poseben hardver, kot so na primer pametne kartice pri elektronskem bančništvu.
Elektrika in omrežje
O. K., pri priključevanju prenosnika na elektriko ne pričakujemo težav. Vseeno pa kaže nameniti nekaj besed o priključnih kablih, ki se jim pri Applu posvečajo z enako resnostjo kot drugim podrobnostim naprave. Ti so za razliko od trdih kablov, oglatih in črnih škatel predvsem beli, mehki in primerno zaobljeni. Poleg tega pa je priključek napajalnika za prenosnik narejen z magnetom. Kar je posebej dobrodošlo, saj ni redko, da se na sestanku ali konferenci kdo od udeležencev zaplete v kable in z njimi odnese z mize vse, vključno s prenosnikom in kavo ali z drugo pijačo. To, za nekatere pretirano posvečanje podrobnostim, znajo uporabniki ceniti. Seveda pa ima to tudi svojo ceno.
Naslednja preživitvena potreba uporabnikov računalnikov je priključitev na omrežje in internet. Priključitev na omrežje je preprosta in enostavna. Uporabnik vključi omrežni kabel in to je praktično vse. Prav tako je enostavna nastavitev brezžičnega omrežja, tudi v primeru, če brezžično omrežje zahteva digitalno potrdilo. Za razliko od okolja Windows, kjer je dostop do digitalnih potrdil precej skrit, ima OS X aplikacijo, primerno poimenovano Keychain Access, s katero upravljamo vsa digitalna potrdila in shranjena gesla. Omogoča pa tudi hranjenje varnih “listkov”, na katere si lahko zapišemo stvari, kot so PIN-i za bančne kartice, kode alarmnih naprav in podobno. Prav tako je dostop do obeska za ključe mogoče nastavljati za posamezne aplikacije posebej. Skratka, obesek za ključe nam omogoča upravljanje certifikatov, gesel in raznih zaupnih podatkov z enega mesta.
Pri nastavitvah omrežja se srečamo še z eno izmed lastnosti Applovih izdelkov. Ob prvi uporabi je večina nastavitev narejenih tako, da zahteva od uporabnika kar najmanjšo mero nastavljanja in prilagajanja. To pa ne pomeni, da možnosti nastavljanja nima. V bistvu ponujajo uporabniku dva pristopa. Prvi je preko menijev in aplikacij. Drugi, namenjen predvsem poznavalcem okolij Unix, kamor se do neke mere uvršča tudi OS X, pa omogoča nastavitve preko datotek z nastavitvami. OS X nima registra ali kakšne posebne aplikacije za nastavitve, ampak se večina nastavitev nahaja na navadnih datotekah z besedilom. To pa seveda ne pomeni, da je vsebina teh datotek razumljiva navadnim smrtnikom.
Za Okna je na Macu več možnosti. Prva je, da v okolju Mac vzpostavimo navidezne računalnike, v katere namestijo operacijski sistem Windows. Druga možnost pa je, da na Macu vzpostavijo dvojno možnost zagona (dual-boot), da zaženejo ali OS X ali MS Windows. V slednjem primeru to pomeni, da pač uporabljamo zgolj strojno opremo in se odpovemo večjemu delu Applove funkcionalnosti v OS X, zaradi katere Mac žanje svoj uspeh.
Kako pa je z navideznimi računalniki? Za to imamo na voljo dve odlični možnosti, Vmware Fusion in Parallels, ki imata podobne funkcionalnosti. Oba programa omogočata tudi takšen način integracije, da operacijskega sistema Windows sploh ne vidimo, programi v okolju Windows pa so na zaslonu videti kot samostojni programi znotraj OS X. Okno se seveda obnaša tako kot ostala okna na Macu in med njimi delujejo tudi mehanizmi, kot sta kopiraj in prilepi. Skratka združi se lahko najboljše iz obeh svetov.
Cena in licence
Načeloma velja ocena, da je Mac brez programske opreme od 10 do 20 odstotkov dražji od primerljive strojne opreme drugih izdelovalcev. Kupovanje samo strojne opreme za to, da potem nanjo namestimo sistem Windows, ne upraviči višje cene (no, če ne upoštevamo oblike, ki prav tako nekaj pomeni – vsaj pri oblekah in čevljih; ne nezadnje se z osebki nasprotnega spola o tem nedvomno strinjamo).
Če uporabljamo Mac, je gotovo cenovno najugodneje, če uporabljamo operacijski sistem OS X. Kot smo že zapisali, se le-ta v poslovnem okolju odlično znajde. Tudi posebnih potreb programov, kjer na primer potrebujemo natančno in izključno MS Internet Explorer z nameščeno komponento ActiveX, je vse manj. V tujini sploh, postopoma pa tudi pri nas, saj je število Macov že takšno, da jih ne kaže ignorirati. Sploh pa vključuje OS X številne rešitve, po katerih se Mac zares razlikuje od računalnikov z Widnowsi. Takšna je na primer TimeMachine, ki omogoča stalno pripravo varnostnih kopij podatkov na računalniku in njihov pregled za nazaj (vsako uro za zadnji dan, po dnevih za zadnji teden, potem pa po tednih, dokler je na zunanjem disku dovolj prostora). TimeMachine deluje tudi brezžično, kar pomeni, da imamo varnostno kopijo svojega prenosnika v vsakem trenutku na voljo, tudi če ga fizično sploh ne priklopimo na žično omrežje ali na zunanji disk. Ampak to že presega namen tega prispevka ...
Kje je končal Hanibalov slon?
Za tiste, ki ne poznajo zgodbe o Hanibalu, povejmo, da ni nikoli napadel samega mesta Rim, je pa zato zavladal na celotnem preostalem Apeninskem polotoku. Maci so bistveno manj nevarni od bojnih slonov, zato je strah pred njimi odveč. Brez večjih težav jih lahko uporabljamo v poslovnih okoljih, kjer prevladujejo Microsoftove rešitve. Pričakovati, da se bodo družbe množično odločale za prehod na Mace, pa po drugi zopet ne moremo.
Zakaj jih potem sploh vključevati? Razlogi za to so različni – od rabe določenih programov ali razvojnih orodij, ki tečejo zgolj na Macih, do tega, da vse več uporabnikov v domačem okolju že uporablja Mace in so jim všeč njihove prednosti. To je tudi najpogostejši razlog za to, da je vse več teh računalnikov tudi v poslovnem okolju – za razliko od drugih izdelovalcev računalniške opreme Apple namreč nima posebne strategije za prodajo računalnikov podjetjem. Celo več, podjetja, navajena razvajanja drugih izdelovalcev računalniške opreme, se pritožujejo, da jih Apple ignorira. Ne ponuja nobenih posebnih paketov, nižjih cen ali hudih količinskih popustov.
Tudi v prihodnje se Apple očitno namerava omejiti na domačo in službeno delovno mizo, njihova strategija na področju strežnikov pa ni tako jasna, kljub strežniškemu operacijskemu sistemu in ponudbi strežnikov. Tako je Apple že objavil, da njihovi omrežni strežniki Xserve od konca januraja 2011 naprej ne bodo več na voljo. Odgovornim za informacijsko tehnologijo torej ni treba skrbeti, da bi kakšne jabolčne naprave vdrle v strežniške sobe. Pri uporabnikih pa bodo to morali privzeti kot eno izmed možnosti in jih vključiti v svoje okolje. V nasprotnem primeru bodo tako kot prebivalci Rima obsojeni na meje svojega mesta.
Komentarji
Bodite prvi in dodajte svoj komentar.
Komentiraj prispevek
Za komentiranje morate biti prijavljeni
Komentarji