Člankov: 60
Z informacijsko družbo naprej!
Informacijska družba je pojem z dolgo brado. Uporabljamo ga že od sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v tem času pa je skupaj z družbo prešel skozi več definicij in oblik. Ravno ta fluidnost definicije kaže na neoprijemljivost informacijske družbe in nam vedno znova postavlja vprašanji: kaj je informacijska družba in kako dobro je razvita v Sloveniji? Domen Savič, 27.11.2012
V članku »Slovenija – informacijska družba? Mogoči razvojni scenariji,« ki je bil leta 2001 objavljen v reviji Urbani izzivi avtorja Andrej Gulič in Sergeja Praper ocenjujeta takratno stanje v Sloveniji in razmišljata o prihodnosti razvoja. Kritično opozarjata, da so razvojni cilji informacijske družbe v Sloveniji »dokaj enostranski s prevladujočim poudarkom na razvoju... več o tem ›
Prezrte zakladnice neformalne izobrazbe
Tisti, ki delajo na področju IKT-industrije, imajo kljub krizi in vsemu drugemu le nekaj več karierne sreče: znanje z njihovega področja je na svetovnem spletu odlično zastopano. Če nimate denarja za študij, pa bi se želeli izkazati z dejanskim znanjem ‒ možnosti je na voljo nič koliko. Dare Hriberšek, 27.11.2012
Pa poglejmo. Če se želite v prihodnjem šolskem letu vpisati na, denimo, univerzo Princeton, vas bo to olajšalo za okroglih 55.0000 ameriških dolarjev. Toliko je danes vreden letnik prvovrstne izobrazbe. Četudi se boste odločili za katerega od brezštevilnih tečajev, ki jih ponujajo slovenska podjetja, bo kotizacija znašala vsaj nekaj sto evrov. več o tem ›
Zabloda, imenovana Facebook?
Kakor koli že gledamo na Facebook, gre le še za eno spletno stran, ki jo pokonci drži oglaševanje. Če ne bodo dobili kake sveže ideje, lahko morda že kmalu pričakujemo preobrat. Michael Wolff, MIT Technology Review, 27.11.2012
Facebook je namreč na dobri poti k lastnemu propadu, pa ne le to, grozi, da bo za sabo v prepad potegnil tudi preostalo spletno industrijo, ki je do zdaj živela od oglaševanja. Zdi se morda malce pretirano, zlasti če upoštevamo enormne finančne rezerve, ki jih podjetje ima, a morda so prav te krive, da svoj poslovni model prilagajajo zelo počasi. več o tem ›
Preglednic se (še) ne bomo znebili
Veliki ponudniki napredne analitike, kot so, denimo, IBM, SAS, Oracle in Statsoft, vse bolj poudarjajo, da je obvladovanje podatkov ob pomoči analitike odločilnega pomena za dober zaslužek in uspešno poslovanje. Amazon, Google, Ford in druga zveneča imena z lestvice Fortune 500 to uspešno počnejo že dalj časa. Boštjan Klajnščak, 27.11.2012
Nekateri izmed ciljev takega analitičnega pristopa velikih pa so dokaj podobni ciljem srednjih in malih podjetij ter celo samostojnih podjetnikov. Vsi si želijo ugotoviti, katere so nezadovoljne stranke, ki bodo morda odšle, kako (ne)zanesljivi plačniki so novi poslovni partnerji, kako obstoječim strankam prodati še kaj več in podobno. več o tem ›
Uvodnik
S kolegom sva ravno čakala v prijetno tehnološko sivi sejni sobi podjetja Src.Si, ko naju je v zrak vrglo bučno zvonjenje ladijskega zvonca. Običaj, doma v marsikaterem podjetju, ki sporoča, da so si priborili kakšen posel.(Objavljeno v reviji MonitorPro jesen 2012) Dare Hriberšek, 25.9.2012
Naključje je hotelo, da je šlo prav za projekt eZdravje, o katerem v naši reviji pogosto pišemo. Projekt, ki je pretežno financiran iz evropskih skladov, je še eden zadnjih večjih kosov naložbene torte izpred kriznih časov. več o tem ›
Tehnologija od doma
Poslovna informatika se je v zadnjih letih začela močno spreminjati tudi pod vplivom novih tehnologij in storitev, ki pravzaprav prihajajo iz potrošniškega okolja. Meja med poslovnimi sistemi in izdelki za domačo rabo je vse tanjša. Predvsem zato, ker ti omogočajo večjo agilnost, hitrejši začetek in enostavnejšo uporabo, lažjo povezljivost s strankami in partnerji, ne nazadnje tudi nižje stroške. Marsikje se je tovrstno IT-potrošništvo začelo po inerciji, prek uporabnikov, ki so zasebno seveda tudi potrošniki. Toda prave prednosti pridejo na dan šele tedaj, ko potrošniške metode in koncepte podjetje vgradi v svojo strategijo. Brez tega pa utegnejo na ta pojav gledati kot na nepotrebno breme in celo vir nevarnosti. (Objavljeno v reviji MonitorPro zima 2012) Vladimir Djurdjič, 29.6.2012
Sodobna informacijska družba je prepredena z informacijskimi tehnologijami do te mere, da je že težko ločiti, kaj je poslovno in kaj zasebno. Značilen primer so mobilni telefoni, ki jih velika večina uporabnikov uporablja tako v poslovne kot zasebne namene. Toda danes to velja tudi za vse druge mobilne naprave, številne spletne storitve in rešitve, kar je začelo močno vplivati na procese in način njihovega... več o tem ›
Komentarji