Člankov: 7
Kako odprta je »odprta koda«
Za odprto kodo oziroma prosto programje štejemo različna licencirana računalniška avtorska dela, za katera je značilno, da je koda v prosti uporabi, torej na voljo, pod enakimi pogoji, vsakomur. Vendar to ne pomeni zmeraj, da je odprta koda tudi brezplačna, pa tudi pravna plat »odprtosti« je precej zapletena. (Objavljeno v reviji MonitorPro zima 2010) dr. Boštjan Berčič, 7.2.2011
Pri poimenovanju »odprta koda« navadno pomislimo na katerega od brezplačnih programov, ki jih razvija skupnost programerjev in jih lahko po mili volji uporabljamo in spreminjamo. Pa je res tako preprosto? Kaj vse se skriva pod tem pojmom? Za odprto kodo oziroma prosto programje je značilno, da je licencirana koda v prosti uporabi – to pomeni, da jo lahko uporabljamo kot program, ki nastane iz... več o tem ›
Trije zakoni, ki jih mora poznati vsak informatik
Varovanje podatkov, informacij, dokumentov in znanja postaja v vsakdanji praksi podjetij in drugih organizacij vse pomembnejše. Zakonodaja RS ureja to v številnih sodobnih zakonih, ki posnemajo prakso in vzorčne informacijske zakone iz EU. Oglejmo si nekatera najpomembnejša področja, ki so pravno urejena in s katerimi bi moral biti seznanjen vsak informatik. dr. Boštjan Berčič, 25.5.2010
Novi Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki je začel veljati s 1. januarjem 2005, je prinesel vrsto novosti na področju varstva osebnih podatkov. Izvajanje zakona je dobilo nov zagon 1. 1. 2006, ko je bil z Zakonom o informacijskem pooblaščencu ustanovljen nov državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, Informacijski pooblaščenec, ki sedaj zaposluje že preko 30 sodelavcev... več o tem ›
»Zastonj« nas lahko drago stane
Nameščanje (komercialne) programske opreme, ki je nismo kupili, je v današnji družbi na načelni ravni sicer sprejeto kot nedopustno. V praksi pa radi zamižimo na obe očesi, ko se to dogaja v našem podjetju. Obisk tržnega inšpektorja, ki vzame v precep programsko opremo, nas vedno preseneti, saj mu svojega obiska namreč ni treba predhodno najaviti. Matic Zupančič, 26.5.2009
Naloge tržne inšpekcije so želo široke, toda osredotočili se bomo zgolj na pregled programske opreme v podjetjih. V tem primeru inšpektor pregleduje, ali jo uporabljamo v skladu z licenčnimi pogoji proizvajalca. več o tem ›
12 zmot o elektronskem arhiviranju
Procesi elektronskega arhiviranja so zaživeli pred kratkim po sprejetju zakonodaje o elektronskem arhiviranju in po začetku vodenja postopkov akreditacije ponudnikov storitev in opreme in potrjevanja notranjih pravil s strani Arhiva RS. A ker je področje novo, je zmot še veliko. Oglejmo si 12 najpomembnejših stvari, ki jih je treba vedeti o arhiviranju po ZVDAGA, oz. prav toliko najpogostejših zmot, ki se jim je dobro izogniti ali jih poznati že pred začetkom elektronskega arhiviranja. dr. Boštjan Berčič , 30.9.2008
Ne drži. Podjetja, ki imajo papirne arhive, lahko te v taki obliki ohranijo tudi v prihodnosti. ZVDAGA v elektronsko arhiviranje nikogar ne sili, postavlja pa zahteve, ki jim bo moralo zadostiti arhiviranje v elektronski obliki, če bo šlo za dokumente, pri katerih bo potrebna pravna veljava. Zakon ne predpisuje kazni za prekrške s področja elektronskega arhiviranja, prav tako pa Arhiv RS ne bo imel inšpekcijskih... več o tem ›
Elektronski arhiv po črki zakona
O elektronskem arhiviranju se pri nas govori že vsaj pet let, a pravi procesi na tem področju so se v podjetjih pravzaprav šele začeli. O tem govori tudi dejstvo, da so trenutno v postopku prve akreditacije storitev in opreme za elektronsko hrambo in prve potrditve notranjih pravil. Nova zakonodaja naj bi elektronsko arhiviranje (in elektronsko poslovanje) pospešila, v resnici pa se zaradi kompleksnosti zakona, podzakonskih predpisov in standardov lahko zgodi, da se bo to razvijalo še počasneje, kot bi se sicer. Kdo, kaj in kako bo elektronsko arhiviral? Dr. Boštjan Berčič, 30.10.2007
Področje elektronskega arhiviranja pri nas ureja lani sprejeti Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (ZVDAGA, Uradni list RS št. 30/06). Gre za zadnji sistemski zakon, ki je bil potreben, da je bilo področje elektronskega poslovanja celovito zaokroženo. Lani je začela veljati tudi Uredba vlade o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, ki zakon dopolnjuje in skupaj z njim in še z... več o tem ›
Devet ključnih »MALENKOSTI« varovanja osebnih podatkov
Podjetja se varstva osebnih podatkov velikokrat lotijo z minimalno energijo. Projekti se končajo z izdelavo dokumentacije, ki jo predpisuje zakon, čeprav bi se morali šele začeti. Podjetja misleč, da so z izdelavo dokumentacije izpolnila vse dolžnosti po zakonu, namreč spregledajo, da mora sistem varstva osebnih podatkov od 1. oktobra 2006 vsebovati nekaj MALENKOSTI, ki jih pri siceršnjem varovanju podatkov in informacij velikokrat ni. Sledi devet najpomembnejših posebnosti pri varovanju osebnih podatkov, ki jih bodo morali upravljavci posebej pozorno vpeljati, če jih seveda že niso. Boštjan Berčič, 28.11.2006
Določbe ZVOP-1 so se za nekatere upravljavce izkazale kot zelo trd oreh, bodisi s tehničnega (npr. zagotavljanje sledljivosti vseh obdelav osebnih podatkov), organizacijskega vidika (brisanje podatkov, ki jim je potekel rok hrambe) ali pa z vidika ozaveščenosti o tem, kaj se z osebnimi podatki pri nas sploh sme početi in za katere namene se jih sme obdelovati (npr. biometrija in videonadzor). več o tem ›
Komentarji